Stara zaveza
 

Razodevanje Božje ljubezni v zgodovini odrešenja

Svetloba in dobrota - Stvarjenje in padec

V prijateljstvu s človekom - Pot očakov

Tisti, ki rešuje - Izhod iz Egipta

Bogat v dobroti in zvestobi -
Razodetje na Sinaju

Spominjaj se - Pred deželo obljube

Nisem te pozabil - V deželi obljube

Moje usmiljenje prekipeva -
Doba pred izgnanstvom

Z večno ljubeznijo te ljubim -
Doba pred izgnanstvom

Med pravičnostjo in usmiljenjem -
Doba pred izgnanstvom

Tolažba v tuji deželi - Doba izgnansta

Z velikim usmiljenjem te zberem -
Doba izgnansta

Upanje za prihodnost - Doba po izgnanstvu

Njegovo usmiljenje ni prenehalo - 
Doba po izgnanstvu

Deni me kot pečat na svoje srce -
Visoka pesem

Hvalnice njemu, ki je dober -
Knjiga psalmov

Pota dobrote - Pričevanja o zgodovini

Ti ljubiš vse, kar je -
Modrost Božjega ljudstva

Blagor tem, ki se drže mojih potov -
Razodevanje modrosti

Nova zaveza

 

Zapisi o veseli novici - Evangelij v evangelijih

Zgodba o učlovečeni dobroti -
Skupni pogled evangelijev

Jezus - Sin človekov, ki rešuje človeka - Evangelij po Marku

Jezus - učitelj kraljestva dobrote -
Evangelij po Mateju

Jezus - učlovečeno Božje usmiljenje -
Evangelij po Luku

Jezus - prinašalec življenja -
Evangelij po Janezu

Prvi koraki oznanjevanja - Apostolska dela

Milost vam in mir od Boga -
Pisma apostola Pavla

Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove -
Pisma apostola Pavla

Bog, bogat v usmiljenju -
Pisma apostola Pavla in druga pisma

Bog je ljubezen -
Pisma Zadnji spisi Nove zaveze

~ Na vrh strani ~

Tedenske Vrtnice

Posvetitev in izročitev Jezusovem in Marijinem Srcu - Naslovnica

Vrtnice 2006 Vrtnice 2007 Vrtnice 2008 Vrtnice 2009

 

 

 

 

PET PRIDIG ZA 5 PRVIH SOBOT

 

 

 

Svetloba in dobrota - Stvarjenje in padec

Da bi spoznali veličastvo ljubezni, ki se nam razodeva in podarja v Jezusovem Srcu, se je treba v luči Jezusa Kristusa, po katerem je vse ustvarjeno (prim Kol 1,15), vrniti k prvemu dnevu stvarjenja, ko je Stvarnik izrekel skrivnostni ukaz:

»Bodi svetloba!« (1 Mz 1,3).

  • To je zares skrivnosten stvariteljski ukaz, saj ga je izrekel, še preden je ustvaril »luči na nebesnem oboku« (1 Mz 1,14).

V tej Božji presvetljenosti vsega bivajočega, nad katerim počiva večkrat ponovljeno Božje odobravanje

  • »Bog je videl, da je dobro« (1 Mz 1,12 sl.), – se začenja zgodba o Božji ljubezni.

Že na prvih straneh Svetega pisma se osebna in nežna Božja ljubezen do človeka izraža v dobroti, s katero Bog ustvarja človeka iz svojega bistva:

  • »Bog je rekel: 'Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost'« (1 Mz 1,26).

Božja ljubezen je tista, ki po stvarjenju človeka in dokončanem stvarjenju, na ustnice svetega pisatelja polaga oceno Stvarnika nad dokončanim delom stvarjenja:

  • »Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro« (1 Mz 1,31).

Zares dobro je, da svet biva, zelo prav, in zelo dobro je zlasti biti človek!

Kot Božja podoba je človek krona stvarstva; zanj je vse ustvarjeno.

Ker Bog ljubi človeka – kot moškega in žensko ju je ustvaril po svoji podobi – izliva nanj svoj blagoslov, in on naj kot Božji namestnik z vsem odgovorno upravlja (1 Mz 1,26–28).

  • Kako važno je to sporočilo spričo neodgovornega ravnanja z naravo! Vse je delo Božje dobrote, njegove ljubezni: stvarjenje človeka; to, da je človeka postavil v osrečujoči edenski vrt, »da bi ga obdeloval in varoval« (1 Mz 2,15);
  • sad drevesa življenja sredi vrta, po katerem naj bi človek nekoč postal deležen nesmrtnosti – vse to je izraz notranjega občestva med njim in človekom (prim. 1 Mz 2–3).

Kako blizu je Bog človeku v pripovedi o stvarjenju človeka! Že način, kako se Bog pogovarja z Adamom in Evo, kaže na notranjo medsebojno bližino med Bogom in človekom. Ta bližina se v neki meri nadaljuje tudi po človekovem padcu.

Odločilno dejanje Božje ljubezni pa je bila po usodni nezvestobi naših prastaršev skrivnostna odločitev, izrečena nad hudobnim  duhom – kačo –, ki je bila hkrati obljuba odrešenja človeškega rodu:

  • »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim in njenim zarodom. On bo strl tvojo glavo, ti pa boš ranila njegovo peto« (1 Mz 3,15).

In kako ganljivo zatem zvenijo besede o očetovski skrbi Boga, ki pokrije nagoto človekovega ponižanega dostojanstva:

  • »Gospod Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kože in ju oblekel« (1 Mz 3,21). Ali ni v tem napovedana nova obleka milosti, ki jo bo človek nekoč dobil od Boga po Jezusu Kristusu?

V Božji ljubezni je potrebno iskati odgovor na vprašanje, kako da se je po padcu naših prastaršev in po usodni otemnitvi src in človeške zgodovine vendarle začelo daniti.

Potrebno je vedno znova opazovati prvo zarjo, ki je po novem Božjem začetku začela razsvetljevati temo človeštva.

Potrebno je skozi neštevilne rodove spremljati porajanje novega dne v zgodovini odrešenja, vse do tiste ure, ko nas je – po pričevanju Zaharije v Lukovem evangeliju –  

  • »po prisrčnem usmiljenju našega Boga … obiskalo vzhajajoče Sonce z višave, da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru« (Lk 1,78–79).

V duhu vere je potrebno, znova in znova prebirati od samega začetka zgodbo o Božji ljubezni, da bi končno razumeli skrivnostno napoved v zadnjem spisu Svetega pisma, v Razodetju, kjer beremo o nebeškem Jeruzalemu:

  • »Mesto ne potrebuje ne sonca ne lune, da bi mu svetila, kajti razsvetljuje ga Božje veličastvo in njegov svetilnik je Jagnje« (Raz 21,23).

Božje veličastvo, ki sveti v nebeškem Jeruzalemu  na veke, je Božja Ljubezen, razodeta v Jezusu Kristusu, kajti le ljubezen more resnično svetiti.

Sijaj Božje resnice je hkrati topli sijaj Božje ljubezni.

 

Če želite biti obveščeni o dejavnostih Odbora za posvetitev JMS, vpišite spodaj svoje kontaktne podatke. Polja, ki so označena z modrim, je potrebno obvezno izpolniti

Ime:
Priimek:
E-pošta:
Tel. št.:
Podjetje ali organizacija:
Naslov (URL) spletne strani:

 
 

  Copyright(c) 2006 Sticna.com Vse pravice pridržane
Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, Si - 1295 Ivančna Gorica, Slovenija, EU