Zvestoba do groba
 

Zvestoba do groba

 

Po Mariji k Jezusu

Devica Marija, kraljica in mati naših družin

V Mati v službi življenju po vzoru Device Marije

Obisk fatimske Kraljice miru v Sloveniji

Prikazovanja angela miru v Fatimi

Prikazovanja Device Marije v Fatimi

Prvi petki

Prve sobote

Nebesa so tudi za naju

Molite vsak dan rožni venec

Darujte žrtve v zadoščenje za grešnike

Češčenje Marijinega brezmadežnega Srca

Posvetitev družin Jezusovemu in Marijinemu Srcu

Posvetitev posameznikov, družin in župnij

Fatimska Marija uslišuje prošnje

Iz zdravih korenin zdravo drevo

Izpoved sestre karmeličanke

Kako sem postala hči Srca Jezusovega

Izročitev Marijini in Jezusovi ljubezni

Življenje iz vere, upanja in ljubezni

Pomen izročitve Marijinemu in Jezusovemu Srcu

Najino življenje po posvetitvi

Izkušnja_Božje ljubezni

Končno sva sklenila krščanski zakon

Vzdržno življenje pred sklenitvijo zakona

Družina pri molitvi in mašni daritvi

Urejeni medsebojni odnosi v družini

Otrok -  križ, ki prinaša blagoslov

Neurejene in razbite družine

Zvestoba do groba

Jezus drži svojo obljubo

Litanije Srca Jezusovega

Izročitev Jezusovemu Srcu

Zvestoba do groba

 

Tedenske Vrtnice

Posvetitev in izročitev Jezusovem in Marijinem Srcu - Naslovnica

Vrtnice 2006 Vrtnice 2007 Vrtnice 2008 Vrtnice 2009

Bookmark and Share

Zvestoba do groba

 

Znani ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski se je pred smrtjo spovedal in prejel sveto obhajilo.

  • Čudovit je njegov pogovor z ženo Ano, ki ga je ta pozneje takole opisala: »Ko je duhovnik odšel, sem z otroki stopila v kabinet, da bi ga po njegovi spovedi in obhajilu pozdravili. Fjodor je blagoslovil otroke in mene. Prosil jih je, naj živijo v miru, se medsebojno ljubijo, še prav posebej jim je naročil, naj ljubijo in varujejo mene.
  • Ko je otroke odslovil in sva ostala sama, se mi je zahvalil za srečo, ki sem mu jo prinesla v zakon. Hkrati me je prosil odpuščanja, če bi me bil v čem užalil. Stala sem pred njim z nepopisnimi občutki, ne živa ne mrtva.

Nisem imela moči, da bi mu karkoli odgovorila. Fjodor me je začel tolažiti. Govoril mi je zelo nežno. Ponovno se mi je zahvaljeval za srečno življenje v zakonu. Izročil mi je otroke v upanju, da jih bom vedno ljubila in skrbela zanje.

Potem mi je rekel besede, ki bi jih mogel izreči le malokateri mož po štirinajstih letih zakona: 'Ne pozabi, Ana, da sem te vedno goreče ljubil in ti nisem bil nikoli nezvest, še v mislih ne.'«

Zvestoba do groba

Poglejmo drug primer. Katarina Jagelo je bila žena finskega vojvoda, ki so ga obdolžili veleizdaje. Ko je bil vojvoda obsojen na dosmrtno ječo, je Katarina prosila kralja, da bi smela deliti ječo s svojim možem. Kralj jo je hotel odvrniti od njene namere: »Ali veste, da vaš mož ne bo več videl dnevne svetlobe?«

»Da, vem, veličanstvo.«

»Ali tudi veste, da ne bodo z njim ravnali kot z vojvodom, ampak kot z izdajalcem?«

»Tudi to vem. Toda on je moj mož, naj bo svoboden ali zaprt, kriv ali nedolžen.«

Katarina je vzela s prsta poročni prstan in ga pokazala kralju z besedami: »Berite, veličanstvo.«

Na prstanu sta bili vgravirani dve latinski besedi, ki pomenita: samo smrt naju loči. Katarina je šla z možem v ječo, kjer je sedemnajst let delila z njim trpljenje in poniževanja.

Zvestoba do groba

Katekizem katoliške Cerkve takole uči o katoliškem pojmovanju zakonske zvestobe: »Zakonska ljubezen po svoji naravi zahteva od zakoncev nedotakljivo zvestobo. To je posledica podaritve zakoncev samih sebe drug drugemu. Ljubezen hoče biti dokončna. Ljubezen ne more obstajati do nadaljnjega« (KKC 1646).

Katekizem se nato sklicuje na 2. vatikanski koncil. Ko so koncilski očetje spregovorili o svetosti zakona in družine ter o tesni povezanosti med možem in ženo, so izjavili: »Takšno tesno zedinjenje, obstoječe v medsebojni podaritvi dveh oseb, pa tudi blagor otrok – oboje zahteva popolno zvestobo zakoncev in terja njuno nerazvezno enoto« (CS 48,1).

Najgloblji nagib za takšno zvestobo je v zvestobi Boga samega svoji zavezi in v zvestobi Jezusa Kristusa svoji Cerkvi. Z zakramentom svetega zakona sta zakonca usposobljena za to, da ponavzočujeta to zvestobo in pričujeta zanjo. Z zakramentom dobi tudi nerazvezljivost zakona nov in globlji smisel.

  • Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
  • Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!

 

  

 

  Zvestoba do groba

 

 
 

   Copyright(c) 2006 Sticna.com Vse pravice pridržane
Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, Si - 1295 Ivančna Gorica, Slovenija, EU