| Jezus drži 
                                    svojo obljubo   Končna postaja 
                                    vsakega člana družine na tem svetu je smrt. 
                                    Zato je smrtna ura v našem življenju najpomembnejša. 
                                    Od nje je odvisna naša večnost. Neki izobraženec 
                                    je zapisal: »Na 
                                    kavici sva se večkrat srečala s priletnim 
                                    sosedom, ki je bil vedno dobro razpoložen 
                                    in prijazen do vseh ljudi. Bil je vdovec, 
                                    otroci pa so že pred leti ustvarili svoje 
                                    družine in ga le občasno obiskovali. Nekajkrat 
                                    na leto je šel k maši.  To navado je ohranil 
                                    iz časov, ko je z ženo, ki je bila zelo 
                                    pobožna, redno obiskoval nedeljsko bogoslužje 
                                    in večkrat tudi kam poromal.  Sčasoma 
                                    se je zelo postaral. Hudo je zbolel. Obiskal 
                                    sem ga v bolnišnici. Poslovil sem se in 
                                    že odhajal po stopnicah, ko me je prešinilo 
                                    spoznanje, da je tako slaboten in že odhaja. 
                                    Vrnil sem se in mu predlagal, da bi bilo 
                                    dobro, če bi prejel bolniško maziljenje, 
                                    ki je že marsikateremu bolniku olajšalo 
                                    trpljenje.  Jezus drži 
                                    svojo obljubo Kaj več si mu nisem upal predlagati. 
                                    Prijetno sem bil presenečen, ko je moj predlog 
                                    podprl mladi sobolnik. Tudi sosed, ki mu 
                                    je bil predlog namenjen, in je še komaj 
                                    mogel kaj spregovoriti, je pritrdil. Z veseljem 
                                    sem takoj poklical bolniškega duhovnika 
                                    in ga poprosil za obisk bolnika – soseda. 
                                     Iz bolnišnice 
                                    so popolnoma oslabelega in izčrpanega soseda 
                                    prepeljali v oskrbo k sinu. Še zadnjič sem 
                                    ga obiskal. Hudo je trpel in tudi govoriti 
                                    ni mogel več. Nasmeh in hvaležni izraz na 
                                    njegovem licu pa mi je dal vedeti, da me 
                                    je prepoznal.  Njegova sorodnica mi je pokazala 
                                    podobico, ki jo je prejel ob duhovnikovem 
                                    obisku v bolnišnici. Ni se zadovoljil le 
                                    z bolniškim maziljenjem, ampak je opravil 
                                    tudi sveto spoved in seveda prejel tudi 
                                    sveto popotnico. Nekaj dni je še trpel in 
                                    se nato mirno ločil od tega sveta. Jezus drži 
                                    svojo obljubo  Velikokrat 
                                    sem še razmišljal o omenjenih dogodkih. 
                                    Misli so mi uhajale v daljne čase sosedovega 
                                    življenja, o katerem mi je zaupno pripovedoval, 
                                    o svojem pobožnem življenju v otroštvu in 
                                    trpljenju med drugo svetovno vojno v ujetništvu 
                                    in kasneje v internaciji.  Večkrat se mu 
                                    je zgodilo, da mu je življenje viselo na 
                                    nitki in zadnjič pred desetletjem, ko je 
                                    v zadnjem trenutku prišel v bolnico in bil 
                                    takoj operiran na srcu.  
                                        Zaslutil 
                                    sem, da je sosed v otroških letih opravil 
                                    pobožnost prvih petkov in sobot. Bog ga 
                                    je v življenju varoval, da je mogel na koncu 
                                    življenjske poti po obljubah Jezusovega 
                                    Srca prejeti svete zakramente za umirajoče. 
                                     Še nekaj 
                                    mi je bilo dano doumeti. Že dolga leta vsak 
                                    dan molim molitev, ki je povezana z Jezusovo 
                                    obljubo, da bo dal milost tistim, ki se 
                                    trudijo za zveličanje duš, da bodo ganili 
                                    tudi najtrša srca. Vedno sem mislil, da 
                                    je ta milost namenjena le duhovnikom, a 
                                    sem spoznal, da se nanaša tudi na laike, 
                                    ki častijo Božje Srce.«  Jezus drži 
                                    svojo obljubo Na srečno 
                                    smrt se nanašajo naslednje Jezusove obljube 
                                    sv. Marjeti Mariji Alakok: »Varno 
                                    zavetje jim bom v življenju, posebno ob 
                                    smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni 
                                    posvečeni, se ne bodo pogubili.  
                                        Tistim, 
                                    ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo 
                                    spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, 
                                    če bodo prisrčno častili moje Srce in to 
                                    češčenje širili med ljudmi. Imena tistih, 
                                    ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno 
                                    zapisana v mojem Srcu. Tistim, ki bodo zaporedoma 
                                    devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, 
                                    obljubljam milost končnega spreobrnjenja. 
                                    Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih 
                                    zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem 
                                    trenutku varno pribežališče.« 
                                        Presveto 
                                    Srce Jezusovo, usmili se nas! Brezmadežno 
                                    Srce Marijino, bodi naše rešenje!      Če želite biti obveščeni o dejavnostih Odbora 
                                    za posvetitev JMS, vpišite spodaj svoje 
                                    kontaktne podatke. Polja, 
                                    ki so označena 
                                    z modrim, je potrebno obvezno 
                                    izpolniti.   Jezus drži 
                                    svojo obljubo   |