Za Boga

Kako sem postala hči Srca Jezusovega

»Spomin se mi vrača v rano otroštvo, ko sem bila zelo verna in je to pustilo v meni globok vtis: pripovedovanje svetopisemskih zgodb, molitev in pogovori. Tudi to je velika milost, da sem rojena v verni družini. Bilo nas je pet otrok in smo bili deležni dobre vzgoje ter predvsem lepega zgleda staršev. Za Boga

Lepo sem doživela prvo sveto obhajilo in zakrament svete birme, vendar Božjega klica v tem obdobju še nisem začutila. Prvo močnejše in nepozabno doživetje Boga je bilo v Stični, ko sem se prvič udeležila duhovnih vaj.

Bilo nas je 150 mladih. To je bil prvi globlji dotik Božje ljubezni za mojo dušo. Sledile so duhovne vaje v tišini, v manjši skupini, ki so se me še globlje dotaknile.

• Potem sem večkrat prihajala v Stično in vedno sem si tam nakupila knjig za duhovno branje. Bile so duhovna hrana za življenje v svetu, ki ni bil naklonjen veri in duhovnim poklicem.

Stično bi lahko imenovala kot oazo miru, kamor me je vedno znova vleklo kot magnet. Spominjam se pesmi, ki je globoko odmevala v moji notranjosti ob prvih obiskih v Stični:Za Boga

• 'Hočem s Teboj, Gospod, iti vse dni s Teboj, Gospod ...' Najmočnejši Božji klic pa sem začutila ob prebiranju knjige o Materi Tereziji.
• Bila sem globoko ganjena in se jokala in jokala, ne da bi vedela, zakaj. Potem semZsi rekla, če bom šla kdaj v samostan, bom šla k sestram Matere Terezije, k Misijonarkam ljubezni.
• Še druga knjiga Matere Terezije mi je prišla v roke: 'Nekaj lepega za Boga'. Tudi taZa Boga naslov je odmeval v moji notranjosti in sem si ga nekako prisvojila kot svoj izrek: Storiti nekaj lepega za Boga!

V domači hiši sem imela ob nedeljah ali praznikih veliko veselje oditi na podstrešje in malo raziskovati. Tam je bilo veliko starih knjig, verskih revij in tudi podob ter križev.

Tako sem po navdihnjenju našla tudi dve veliki podobi Jezusovega in Marijinega Srca in sem si jih namestila v svojo sobo. Po naključju sem našla tudi kip Srca Jezusovega, vendar brez glave.

Potem sem zvedela, da se je glava odlomila ter končno smo jo našli in sem kip zlepila in ga tudi namestila v svojo sobo. Takrat še ničesar nisem vedela o Hčerah Srca Jezusovega. Našla pa sem tudi staro knjigo o češčenju Srca Jezusovega in o obljubah ter sem jo prebirala.

Leta 1993 smo se štiri prijateljice odločile, da postanemo Duše žrtve in smo prejele škapulirje. Ob prebiranju knjige 'Če zrno umrje' sem tudi več zvedela o Dušah žrtvah, o Častni straži in tudi nekaj iz življenja ustanoviteljice Hčera Srca Jezusovega. Za Boga

Kot katehistinja sem pri svojih veroučnih urah redno uporabljala sliko Usmiljenega Jezusa, ki sem jo nekoč dobila na srečanju s Prenovo. Bila sem deležna mnogih duhovnih vaj s katehistinjami, s Prenovo v Duhu in sem sodelovala več let v skupini Vera in Luč.

Imela sem lepo službo preventivne zobozdravstvene sestre, obiskovala sem šole, sodelovala v akciji tekmovanja za čiste zobe, delala to, kar me je res veselilo in bila semZa Boga zadovoljna. Vendar je bilo moje srce nemirno, vedno sem nekaj iskala, čutila sem, da to še ni vse. Spoznala sem neko sestro, ki me je povabila v Malo Loko. V meni je tlela goreča želja: Uresničiti svoj duhovni poklic, najti pravo mesto, živeti za Boga, storiti nekaj lepega zanj, biti popolnoma njegova, predana, posvečena, ljubiti samo njega, ki je edini vreden vse ljubezni.Za Boga

Na ignacijanskih duhovnih vajah nam je bilo vedno svetovano, da je dobro imeti stalnega duhovnega voditelja. V tem obdobju sem si ga tudi izbrala in to so bila leta, ko sem res čutila duhovno rast, ker sem z njegovo pomočjo resnično lažje razločevala in videla, kam me Bog kliče in kako spoznati in uresničiti njegovo voljo. Za Boga

Če ne bi imela takrat duhovnega voditelja, mislim, da ne bi imela poguma in moči, storiti tako odločilne korake v svojem življenju, kot sem jih storila, to se pravi, zapustiti službo in delo, ki mi je zelo veliko pomenilo, in se vreči v Božje zaupanje.

Toda nisem še bila takoj v samostanu. Na duhovnih vajah s katehistinjami v Kančevcih sem našla Božjo besedo: 'En sam dan v Božji hiši je boljši kot tisoč drugih ...'

Prišel je tudi ta dan, ko sem zapustila družino, domovino in vse, kar sem imela, da grem za njim, ki me je poklical. Za Boga

Bil je praznik Gospodovega vnebohoda, ki me je odtrgal od vsega in odprl vrata novega življenja. In tako sem postala hči Srca Jezusovega ... To je velika milost. Hvala Bogu za vse.«

Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!

Če želite biti obveščeni o dejavnostih Odbora za posvetitev JMS, vpišite spodaj svoje kontaktne podatke. Polja, ki so označena z modrim, je potrebno obvezno izpolniti.