Nebesa

 
 

Nebesa

 

Po Mariji k Jezusu

Devica Marija, kraljica in mati naših družin

V Mati v službi življenju po vzoru Device Marije

Obisk fatimske Kraljice miru v Sloveniji

Prikazovanja angela miru v Fatimi

Prikazovanja Device Marije v Fatimi

Prvi petki

Prve sobote

Nebesa so tudi za naju

Molite vsak dan rožni venec

Darujte žrtve v zadoščenje za grešnike

Češčenje Marijinega brezmadežnega Srca

Posvetitev družin Jezusovemu in Marijinemu Srcu

Posvetitev posameznikov, družin in župnij

Fatimska Marija uslišuje prošnje

Iz zdravih korenin zdravo drevo

Izpoved sestre karmeličanke

Kako sem postala hči Srca Jezusovega

Izročitev Marijini in Jezusovi ljubezni

Življenje iz vere, upanja in ljubezni

Pomen izročitve Marijinemu in Jezusovemu Srcu

Najino življenje po posvetitvi

Izkušnja_Božje ljubezni

Končno sva sklenila krščanski zakon

Vzdržno življenje pred sklenitvijo zakona

Družina pri molitvi in mašni daritvi

Urejeni medsebojni odnosi v družini

Otrok -  križ, ki prinaša blagoslov

Neurejene in razbite družine

Zvestoba do groba

Jezus drži svojo obljubo

Litanije Srca Jezusovega

Izročitev Jezusovemu Srcu

Nebesa

 

Tedenske Vrtnice

Posvetitev in izročitev Jezusovem in Marijinem Srcu - Naslovnica

Vrtnice 2006 Vrtnice 2007 Vrtnice 2008 Vrtnice 2009

Bookmark and Share

Nebesa so tudi za naju

Neka Bogu posvečena oseba takole opisuje obhajanje prvih sobot v svojih otroških letih:

  • »Prvi stik s fatimskimi dogodki, ki spodbujajo češčenje Jezusovega in Marijinega Srca, sem doživela že v svojem otroštvu, in sicer v prvih povojnih letih.

Takrat so nas v šoli učili, da Boga ni. Ne spomnim se pa, da bi nas kdaj prepričevali, da ni Marije, morda zato, ker v njej niso videli kake posebne nevarnosti. In vendar se je izkazalo, da je Bog ravno po njej podaril posebne milosti za naš čas.

Za njen milostni poseg v Fatimi na Portugalskem sem izvedela okrog svojega prvega svetega obhajila. Vest o prikazovanjih trem pastirčkom, o Marijinih sporočilih, o prvih dveh že uresničenih skrivnostih, je bila tema pogovorov med sestrično in menoj, ko sva skupaj čuvale živino na pašniku.

Nebesa so tudi za naju

Ugotavljale sva: "Marija je pastirčkom obljubila nebesa! Torej nebesa so! Tudi za naju! Vendar morava zmoliti še veliko rožnih vencev!" Spominjam se, da sva takrat s sestrično, po zgledu pastirčkov, začeli na paši moliti rožni venec.

Požrtvovalni župnik, ki je čez drn in strn občasno prihajal tudi v našo vasico, nam je med drugim razložil tudi Marijino naročilo glede pobožnosti prvih petih sobot v mesecu in njeno obljubo tistim, ki jo bodo z gorečnostjo opravili.

  • Dal nam je čas za premislek z naročilom, naj mu svojo odločitev sporočijo tisti, ki se nameravajo odzvati Marijinemu vabilu, nakar bomo začeli s pripravo.

Šele sedaj, ko bolj natančno premišljujem o teh že precej oddaljenih dogodkih, bolje razumem svojo mamo in njeno vztrajno prizadevanje, da bi se tudi jaz odzvala Marijinemu vabilu.

  • Domnevam, da je bila zaradi tedanjih povojnih razmer upravičeno zaskrbljena za zveličanje svojih otrok, saj nam ni mogla zagotoviti temeljite verske vzgoje.
  • In sredi tega veri in Cerkvi sovražnega viharja, zažiga nadškofa Vovka in zasliševanja otrok v šolskih klopeh, se kar naenkrat pojavi Marijino sporočilo s čudovito obljubo 'milosti, ki so potrebne za zveličanje' vsem tistim, ki bodo opravili pobožnost v čast njenemu brezmadežnemu Srcu. Mama te priložnosti nikakor ni hotela zamuditi!

In tudi jaz ne! Z zaupanjem in hvaležnostjo sem se odzvala Marijinemu vabilu in začela opravljati pobožnost. Nenadoma pa se je na poti njenega izpolnjevanja pojavila resna ovira.

  • Učiteljica naju je s sošolko, ki je tudi opravljala pobožnost, predlagala, da se udeleživa brezplačnih počitnic na morju, ki pa so sovpadale s prvo soboto v mesecu. Kaj storiti? 'Priložnost za počitnice je treba izkoristiti,' so dejali nekateri, 'sobot pa imaš še veliko pred seboj'.

Nebesa so tudi za naju

Moja mama pa je razmišljala drugače … Skupaj s 'svetimi ženami' v naši vasi je izdelala podroben načrt, ki je v počitnice vključil tudi spoved in obhajilo na prvo soboto, nakar je vse skupaj izročila v Božje roke.

Načrt se je do potankosti uresničil. S sošolko sva zaprosili za izhod iz tabora zaradi obiska pri starejši gospe, ki je nekoč živela v naši vasi in sedaj zelo trpi zaradi domotožja. To je bila čista resnica! Dovolili so nama izhod brez spremstva, saj sva povedali, da nama bo gospa prišla naproti. Sicer pa sploh nisva vedeli njenega naslova.

  • Ta požrtvovalna žena je tisti dan pod pekočim soncem prehodila dokaj dolgo pot, da nama je prišla naproti in naju pospremila nazaj do cerkvice Marije Snežne na hribu blizu njenega doma.

Tu se nam je čez nekaj časa pridružil duhovnik, ki ga je gospa naprosila, naj nama v teh izrednih razmerah omogoči opraviti pobožnost prvih sobot. Tudi on je imel za seboj kar nekaj kilometrov pešačenja …

Po končanem obredu in okrepčilu na domu prijazne gospe sva se s sošolko, s srcem polnim veselja in tihega ponosa nad najino skrivnostjo, srečno vrnili v tabor. Upali sva, da je bila Marija vesela zaupanja tolikih src v njeno obljubo in tolikih z ljubeznijo darovanih žrtev v zadoščenje njenemu brezmadežnemu Srcu.« Nebesa.

  • Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
  • Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!

 

 

 

 

 

 

 

 
 

  Copyright(c) 2006 Sticna.com Vse pravice pridržane
Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, Si - 1295 Ivančna Gorica, Slovenija, EU