Vrtnice
 

Vrtnicam na pot

Pedeseta obletnica okrožnice o Srcu Jezusovem

Koristnost in potrebnost češčenja Srca Jezusovega za naš čas

Bistvo češčenja Srca Jezusovega

Darovi  Jezusovega Srca

Trojni vidik ljubezni Jezusovega Srca

Človek odgovor na Božjo ljubezen

Svetopisemski temelji češčenja Srca Jezusovega

Stara zaveza o češčenju Srca Jezusovega

Nova zaveza o Srcu Jezusovem

 

 

 

Cerkveni očetje o Srcu Jezusovem

Sv. Bonavetura (1221-1274)

Sv. Albert Veliki (1200-1280)

Sv. Gertruda (1256-1302)

Sv. Frančišek Saleški (1567-1622)

Sv. Katarina Sienska (1347-1380)

Bl. Henrik Seuse(Suzo)(1295-1366)

Sv. Peter Kanizij (1521-1597)

Sv. Janez Eudes(Ed) (1601-1680)

Sv. Marjeta Marija Alacoque (Alakok) (1647-1690)

 

 


 Papeži do Pija XII.

Blaženi Janez XXIII. (1958-1963) in
Pavel VI. (1963-1978)

Janez Pavel II. (1920-2005)

Papež Benedikt XVI.

 

 

Češčenje Srca Jezusovega pri Slovencih

Škof Anton Bonavetura Jeglič(1850-1937)

Škof Janez Gnidovec(1873-1939)

Profesor Anton Strle (1915-2003))

Mati Julija Verhaeghe

~ Na vrh strani ~

Tedenske Vrtnice

Posvetitev in izročitev Jezusovem in Marijinem Srcu - Naslovnica

Vrtnice 2006 Vrtnice 2007 Vrtnice 2008 Vrtnice 2009

Bookmark and Share

Škof Janez Gnidovec (1873–1939)

Po značaju se je božji služabnik Janez Frančišek Gnidovec zelo razlikoval od nadškofa Jegliča.

  • Bil je globoko kontemplativna duša, ki je kot ravnatelj šentviške gimnazije po dolge ure ponoči premolil pred Najsvetejšim, a je bil hkrati tudi zelo dejaven.
  • Kot škof v Skopju je deloval v diaspori sredi večinsko pravoslavnega okolja, stalno na poti ob obiskovanju svojih razpršenih duhovnikov in vernikov.
  • Podobno kot Jeglič pa je bil tudi škof Gnidovec velik častilec Jezusovega Srca.
  • Za škofa je bil posvečen v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani (30. novembra 1924).
  • Njegova škofija ga je pozdravila in sprejela v cerkvi presvetega Srca Jezusovega v Skopju.
  • Za škofovski grb si je izbral drugo stran čudodelne svetinje, kjer sta obe najsvetejši Srci, Jezusovo in Marijino. Umrl je na prvi petek, 3. februarja 1939.

Gnidovca je odlikovala globoka pobožnost do Srca Jezusovega.

V svojih pastoralnih pismih je kot škof svoje vernike vedno znova spodbujal, naj se vključijo v bratovščino presvetega Srca Jezusovega.

Priporočal je opravljanje prvih petkov in še posebno za može obhajilo na prve nedelje v mesecu, prav tako posvetitev Srcu Jezusovemu.

  • Gnidovčevo pojmovanje češčenja Srca Jezusovega je bilo popolnoma v duhu kasnejše okrožnice Pija XII. »Haurietis aquas in gaudio«.

Gnidovec je bil vneti častilec Srca Jezusovega že kot mlad duhovnik, kar je razvidno iz njegove tiskane pridige, ki je izšla leta 1900 v reviji Duhovni pastir.

V tej pridigi je med drugim zapisal že takoj na začetku:

  • »Ne poznam prijetnejše vrste v celem Svetem pismu, da bi oživila človeško srce; ne najdem lepše besede od te, katero je Jezus po današnjem svetem evangeliju dejal Nikodemu, rekoč:
  • 'Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje' (Jn 3,16) ...
  • Kaj pa Bog terja od tebe za svojo neskončno ljubezen? Ne zahteva od tebe kaj nemogočega, ne terja, da moraš dati vbogajme velike vsote ali celo svoje premoženje, pač pa nekaj zahteva, in to je: vera, živa vera, združena z ljubeznijo.«

Gnidovec pravi, da je živa vera, ki deluje po ljubezni, najlepša priprava za pobožnost Srca Jezusovega, ki jo obhajamo v mesecu juniju.

  • To pripravo, ki naj bi bila izraz žive vere, ki deluje po ljubezni, nato predstavi v treh točkah, ki jih v pridigi razlaga. Te tri točke se glasijo takole:
  • proč z grehom,
  • premagujmo se,
  • spolnjujmo natanko dolžnosti svojega stanu.

Že v tem vidimo, kako je bila pri Gnidovcu pobožnost do Srca Jezusovega povezana s konkretnim življenjem.

Že v prvem pastirskem pismu je pozival vernike, naj vračajo Jezusovemu Srcu ljubezen za ljubezen.

Vernike je vabil,

  • naj pristopijo k apostolstvu molitve,
  • opravljajo sveto uro,
  • častno stražo,
  • zadoščujejo Jezusovemu Srcu,
  • posebno še na prve petke naj prejemajo sveto obhajilo.

Ni učil nekaj novega, pač pa je v prvi vrsti sam to živel in z vso gorečnostjo priporočal drugim.

  

 

 

 

 

 

 
 

   Copyright(c) 2006 Sticna.com Vse pravice pridržane
Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, Si - 1295 Ivančna Gorica, Slovenija, EU