|
Mati
Julija Verhaeghe
Skozi
ves mesec smo razmišljali pod
različnimi vidiki o Srcu Jezusovem,
še posebno ob okrožnici »Haurietis
aquas«, ki jo je pred
50 leti napisal papež Pij XII.
Junijsko
pobožnost na čast Srcu Jezusovemu
so prvič obhajali v Franciji
leta 1833.
Ker
za berilo niso imeli drugega,
- so
brali spise svete Marjete
Alakok,
- dalje
spise p. Croiseta in p.
Galiffeta.
Iz
tega izbora je nastala knjižica
»Mesec presvetega Srca«,
ki je doživela številne izdaje.
- Sto
let kasneje pa so to lepo
navado prenesli tudi v Slovenijo
in se tedaj odločili, da
jo bodo poimenovali »vrtnice«.
- Letošnje
vrtnice bomo končali s prikazom
življenja matere Julije
Verhaeghe (izg. Ferhage)
(1910–1997), velike častilke
Srca Jezusovega, ki je ustanovila
skupnost »Delo«;
ta obstaja v različnih deželah,
med drugim tudi v Sloveniji.
Mati
Julija Verhaeghe se je
rodila 11. novembra 1910 v Geluwu
v Zahodni Flandriji v Belgiji,
nedaleč od francoske meje.
Že
v mladosti ji je naklonil Bog
globoka notranja doživetja,
predvsem ob premišljevanju apostola
Pavla.
- O
tem je zapisala: »Sveti
apostol Pavel je postal
zame božje orodje, duhovni
voditelj in ljubljeni brat,
čigar bližino sem mogla
izkušati in doživljati.
Bilo mi je v tistem času,
kot da doživljam drugo spreobrnjenje
in obrat k Srcu Jezusovemu
in njegovemu telesu, Cerkvi.«
Na
praznik Srca Jezusovega leta
1934 je prejela milost popolne
izročitve Srcu Jezusovemu.
Prostovoljno
je sprejela Jezusovo trnjevo
krono in se začela darovati
za duše, še posebno za Bogu
posvečene duše. Izraz te povezanosti
s Srcem Jezusovim je bila tako
ljubezen kot zadoščevanje.
- Približno
štiri leta kasneje, 18.
januarja 1938, je njen duhovni
voditelj, duhovnik Ciril
Hillewaere (izg. Hilevare),
zaslišal notranji glas,
naj se tudi sam podari Srcu
Jezusovemu za »Delo«.
Od
tega dne je hotela v medsebojnem
dopolnjevanju s svojim duhovnim
voditeljem služiti tisti edinosti,
za katero je Kristus prosil
Očeta v dvorani zadnje večerje:
- »Da
bi bili vsi eno ..., da
bo svet veroval, da si me
ti poslal« (Jn 17,21).
V
času 2. svetovne vojne se je
okrog matere Julije zbral krog
mladih žena, ki jih je pritegnila
njena vera, njeno navdušenje
za duše in njena ljubezen do
Cerkve.
Notranje
presunjene ob zgledu prvih kristjanov
so po vojni začele skupno življenje
kot božja družina. Z veseljem
in predanostjo so si prizadevale,
da bi ljudi okrepile v zvestobi
Cerkvi.
Pod
vodstvom božje previdnosti se
je v teku let razvila duhovna
družina »Delo«,
ki sestoji iz duhovniške in
sestrske skupnosti; obe sta
na različne načine povezani
z drugimi verniki iz vseh stanov
Cerkve.
K
bistvu duhovnosti duhovne družine
»Delo« spada povezanost
s Srcem Jezusovim.
Mati
Julija je ob neki priliki zapisala:
- »Gospod
te želi usposobiti, da bi
ga ljubil in da bi po tebi
druge vodil k tej ljubezni,
kakor njemu ugaja. Brez
strahu mu dovoli, da izvrši
svoje odrešenjsko delo!«
Ena
od molitev, ki jo je sama sestavila,
pa se glasi:
- »Srce
Jezusovo, napravi nas sposobne
ljubiti s tvojo ljubeznijo,
podarjati s tvojim Srcem,
služiti s tvojo lučjo, delovati
s tvojimi darovi!«
|
