Bistvo posvetitve je v skladu s posvetitveno molitvijo zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu ter nepreklicna podaritev Marijinemu Srcu in po njem Jezusovemu Srcu, kot odgovor na njuno ljubezen. S to posvetitvijo se zavestno obnovi in poglobi krstna posvetitev Bogu.

Sticna

Zakaj govorimo o Jezusovem in Marijinem "srcu"

Najprej zato, ker o Jezusovem in Marijinem Srcu govorijo odloki cerkvenega učiteljstva in cerkvena liturgija (praznik Srca Jezusovega in spomin Srca Marijinega).

Tudi Jezus in Marija se tako predstavita v posebnih razodetjih (npr. sv. Marjeti Alakok, sv. Katarini Labouré, fatimskim vidcem, sv. Favstini Kowalski). Temelj za to pa je že v Svetem pismu.

V Svetem pismu in splošni govorici ljudi 'srce' pomeni osebno središče človeka in je simbol njegove ljubezni.

Ko govorimo o Jezusovem in Marijinem srcu, mislimo na Jezusa in Marijo pod vidikom bogastva njunega notranjega življenja, zlasti njune ljubezni do nebeškega Očeta in do nas ljudi.

Človeštvo danes bolj kot kdajkoli potrebuje Božje dobrote, ljubezni in usmiljenja. Prav tega smo deležni pri posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu in pri življenju iz te posvetitve.

Jezus je sv. Marjeti Alakok zagotovil, da bodo mlačni kristjani, če bodo častili Jezusovo Srce in se mu posvetili, postali goreči, in taki pa bodo hitro dospeli do velike popolnosti.

sticnasticna

Sticna

Zakaj hkratna posvetitev obema Srcema

Doslej je bila v navadi posebej posvetitev Jezusovemu in posebej Marijinemu Srcu. Vsaka od teh posvetitev je dosegla svoj vrhunec v papeževi posvetitvi vesoljne Cerkve in vsega sveta.

Tako je papež Leon XIII. leta 1899 vso Cerkev in ves svet posvetil Jezusovemu presvetemu Srcu, papež Pij XII. pa leta 1942 vso Cerkev in ves svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu, papež Janez Pavel II. je takšno izročitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu izvršil leta 1984 in leta 2000.

Jezus in Marija spadata skupaj. Zato se posvetimo in izročimo obema hkrati.

V litanijah Srca Jezusovega molimo:

»Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno.«

Po delovanju Svetega Duha je bil Jezus kot človek s človeškim srcem oblikovan v telesu Device Marije. Obe Srci sta bili že od začetka čudovito združeni.

Marijino Srce je prvo počastilo Jezusovo Srce in je najgloblje doumelo globino njegove ljubezni.

Ona je kot vzgojiteljica oblikovala Srce svojega Sina.

Ko je bilo Jezusovo Srce na križu z vojakovo sulico prebodeno, je tudi Marijino Srce prebodel meč bolečin. V Jezusovem Srcu odseva Srce njegove Matere.

Češčenje Marijinega Srca se je v Cerkvi razvijalo vzporedno s češčenjem Srca Jezusovega. Spomin Marijinega brezmadežnega Srca je takoj za praznikom presvetega Srca Jezusovega, kar kaže na njuno tesno povezanost.

Pri vseh treh prikazanjih angela v Fatimi leta 1916 je angel miru skupaj z Jezusovim omenil tudi Marijino Srce. Kjer je Sin, tam je tudi Mati!

Pri drugem prikazanju Device Marije v Fatimi, 13. junija 1917, je Lucija dobila življenjsko nalogo, da širi češčenje Marijinega brezmadežnega Srca, v katerem je rešitev človeštva. Češčenje Jezusovega Srca je bilo takrat v Cerkvi že močno uveljavljeno.

sticnasticna

Sticna

Bistvo posvetitve

• Bistvo posvetitve je v skladu s posvetitveno molitvijo zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu ter nepreklicna podaritev Marijinemu Srcu in po njem Jezusovemu Srcu, kot odgovor na njuno ljubezen. S to posvetitvijo se zavestno obnovi in poglobi krstna posvetitev Bogu.

Vsi ljudje smo Jezusovi, ker je naš Stvarnik in Odrešenik. Še bolj smo po svetem krstu njegovi vsi kristjani. Pripadnost Jezusu moramo potrditi in jo nato vedno znova potrjevati z osebno odločitvijo zanj. To se na odličen način zgodi pri dobro pripravljeni posvetitvi Jezusovemu Srcu.

Nismo le Jezusovi, ampak tudi Marijini, saj je naša duhovna mati. Kdor se izroči Marijinemu Srcu, ga ona izroči Jezusovemu. Ona je bližnjica k Jezusu, srednica in priprošnjica pri njem.

Velja pravilo sv. Ludvika Grigniona Montfortskega: Po Mariji k Jezusu!

V polnem pomenu se lahko posvetimo samo Bogu, zato tudi Jezusu, ki ni samo pravi človek, ampak tudi pravi Bog. Devici Mariji se posvetimo le v širšem (analognem) pomenu te besede, zato v soglasju z novejšimi navodili Apostolskega sedeža raje uporabljamo izraz 'izročitev', 'podaritev'.

S posvetitvijo po Mariji izročimo Jezusu:

• svojo dušo in telo,
• duhovni napredek,
• svoje molitve,
• žrtve in dobra dela,
• svoje skrite duhovne boje,
• prizadevanje za čistost duše,
• različne križe,
• zdravstveno stanje,
• svojo družino,
• znance in prijatelje,
• svoj poklic in
• materialne dobrine.

V nas se začne novo življenje, ki je oblikovano po Jezusovem in Marijinem Srcu.

• Če se zavestno podarimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, se nam tudi onadva podarita na nov način. Gre za zavezo dveh ljubezni.

• Ko se podarimo Jezusu in Mariji, smo njuna last in onadva bosta skrbela za nas kot za svojo lastnino.

Sticna

Življenje iz posvetitve

Posvetitev ni le enkratno dejanje. S svojim življenjem jo vsak dan znova potrjujemo in obnavljamo.

V litanijah Srca Jezusovega imenujemo Srce Jezusovo »žareče ognjišče ljubezni« ter »dobrote in ljubezni polno«.

Ob njegovem Srcu lahko naše srce zopet zažari v ljubezni, se napolni z dobroto in ljubeznijo, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično ljubiti.

Samo ljubezen lahko vzpodbudi človeka za nesebično ljubezen.

Sveta Marjeta Marija Alakok je zapisala:

• »Zdi se mi, kako ni krajše poti, da pridemo do popolnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu.«

Svetnica je večkrat izjavila:

• »Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.«

Posvetitev nas usmeri v ljubezen do bližnjega. Naš apostolat je najprej apostolat molitve in žrtve ter zglednega krščanskega življenja, v izpolnjevanju Božjih in cerkvenih zapovedi.

Molili bomo za rast Božjega kraljestva v dušah. V ta namen bomo sprejeli nase tudi odpovedi in žrtve.

Predvsem bomo vsak dan voljno nosili svoj križ ter tako zadoščevali Jezusovemu in Marijinemu Srcu za svoje grehe in grehe vsega človeštva.

Sticna