|
Na
češčenje Jezusovega Srca sta
vplivali predvsem dve svetopisemski
misli: poudarjanje Božje ljubezni
in poglobljeno premišljevanje
o Kristusovih ranah, posebej
o njegovi srčni rani. Češčenje
Marijinega Srca je raslo predvsem
ob premišljevanju besedil pri
evangelistu Luku, ki govorijo
o Marijinem Srcu.
Marijino
Srce
Razodetje
Božje ljubezni
|
|
Papež
Pij XII. je v okrožnici "Haurietis
aquas" zapisal:
- »Tako
Stara kakor Nova zaveza s pretresljivimi
podobami in poudarkom oznanjata
in naglašata tisto Božjo ljubezen
do nas, za katero v češčenju
Srca Jezusovega prav gre«
(št. 13).
- Saj je »skrivnost
Božje ljubezni začetek in vrhunec
tako učlovečenja kakor odrešenja«
(št. 24).
|
Božja
ljubezen se je najgloblje razodela
v Jezusu Kristusu.
Marijino
Srce
|
|
Papež Janez
Pavel II. se v enem od svojih
nagovorov sprašuje:
- »Ali
ni to Srce Njega, 'ki je hodil
iz kraja v kraj ter delal dobra
dela' (Apd 10,38)?
- Ali ni to
Srce Njega, ki je storil, da
so slepi spregledali, hromi
shodili, mrtvi bili obujeni?
– in da je bila blagovest
oznanjana ubogim (Lk 7,22)?
-
Ali ni to Srce Jezusa, ki ni
imel, kamor bi glavo naslonil,
lisice pa so imele svoje brloge
in ptice svoja gnezda (Mt 8,20)?
- Ali ni to Srce Jezusa, ki je
branil ženo, ki so jo zasačili
pri prešuštvovanju, da bi je
ne kamenjali, in ji je potem
rekel: 'Pojdi in odslej ne greši
več!' (Jn 8,3–10)?«
|
Ljubezen
Jezusovega Srca Katekizem katoliške
Cerkve takole opisuje:
|
|
- »Ker
je Jezus v svoje človeško Srce
sprejel Očetovo ljubezen do
ljudi, 'jim je izkazal ljubezen
do konca' (Jn 13,1),
- saj 'nihče
nima večje ljubezni, kakor je
ta, da kdo dá življenje
za svoje prijatelje' (Jn 15,13).
- Tako je njegova človeška narava
v trpljenju in smrti postala
svobodno in popolno orodje njegove
Božje ljubezni, ki hoče zveličanje
ljudi« (št. 609).
|
Marijino
Srce
Kristusove
rane
Božja
ljubezen je dosegla svoj vrhunec
v Kristusovi kalvarijski daritvi,
katere dovršitev je prebod Jezusovega
Srca.
|
|
- Na Jezusove rane je posebej
pozoren evangelist Janez, ki
govori o tem, kako je vojak
s sulico prebodel Jezusovo stran,
po Kristusovem vstajenju pa
tudi o srečanju vstalega Odrešenika
z apostoli, posebej s Tomažem
- Direktorij
za ljudske pobožnosti in bogoslužje,
ki ga je leta 2002 izdala Kongregacija
za bogoslužje in zakramente,
ima tole besedilo:
- »V
nekem smislu smemo reči, da
je pobožnost v čast Jezusovemu
Srcu prenos v bogoslužne oblike
tistega pogleda, ki ga vsi krščanski
rodovi glede na preroško in
evangeljsko besedo usmerjajo
k njemu, ki je bil preboden
(prim. Jn 19,37; Zah 12,10),
|
- to je h Kristusovi strani, prebodeni
s sulico, iz katere je pritekla
kri in voda (prim. Jn 19,34)
kot simbol 'čudovitega zakramenta
vse Cerkve'.
- Besedilo Janezovega
evangelija, ki pripoveduje o
rokah in strani, ki jo je Jezus
pokazal učencem (prim. Jn 20,20),
- in poziv Tomažu, naj dene svojo
roko v njegovo stran (prim.
Jn 20,27), sta pomembno vplivala
na začetek in razvoj cerkvene
pobožnosti v čast presvetemu
Srcu« (št. 167).
Marijino
Srce
Marijino
Srce
Sveto
pismo govori tudi o Marijinem
Srcu.
|
|
- Evangelist Luka poroča,
da je Marija vse besede, ki
so jih povedali pastirji o Jezusu,
»shranila in premišljevala
v svojem srcu« (Lk 2,19).
- Ob najdenju Jezusa v templju
isti evangelist še enkrat podobno
dostavlja: »In njegova
mati je vse, kar se je zgodilo,
shranila v svojem srcu«
(Lk 2,51).
- Evangelist je tako
opozoril na duhovno globino
Marijinega Srca, ki je bilo
popolnoma usmerjeno na Jezusa.
To razodevajo tudi Marijine
besede angelu: »Glej,
Gospodova služabnica sem, zgodi
se mi po tvoji besedi!«
(Lk 1,38).
|
O
Marijinem Srcu govori tudi Simeonova
napoved:
- »Tvojo lastno
dušo bo presunil meč, da se
razodenejo misli mnogih src«
(Lk 2,35).
- Duhovno globino Marijinega
Srca na odličen način razodeva
njena pesem 'Moja duša poveličuje
Gospoda' (Lk 1,46–55).
Marijino
Srce
|
)
)
)
)
)
)
)